Sem pa tja se zgodi, da se na podružnični šoli v Selcih tudi ponoči sliši smeh in gorijo luči.
V petek, 5. aprila, smo se pozno popoldne otovorjeni z blazinami, spalnimi vrečami, škatlami družabnih iger ipd. tretješolci z razredničarko in knjižničarko zbrali v knjižnici. Na začetku našega druženja so bralke in bralci slišali čestitke, saj so vsi uspešno opravili letošnje ‘branje za značko’. Knjižničarka jim je izdala skrivnost, da jih zato čaka nagrada. Predstavila je glasbenika Roka Terkaja – Trkaja in profesorja Igorja Saksido, ki bosta sredi aprila za vse šolarja OŠ Železniki pripravila pravi koncert. Ob njunih pesmih, zbranih v pesniški zbirki Repki, smo v knjižnici plesali, repali in kovali rime, od tam pa se preselili v učilnico 3. razreda, kjer nas je obiskal pisatelj Igor Karlovšek z ženo Marijo, ki je po rodu Selčanka. Pisatelj je svojo pripoved o potovanju po Afriki oživil s fotografijami živali. Povedal nam je, kaj v Afriki pomeni izraz ‘velikih pet’. Če kdo še ne ve, nas lahko vpraša. Z velikim zanimanjem smo ga poslušali in sodelovali v pogovoru.
Kaj pa hrana? Kdo kuha, ko v kuhinji ni kuharja? Na jedilniku je bila pica, ki smo jo prilagodili svojemu okusu in spekli v šolski kuhinji. Med čakanjem, da iz pečice zadiši, smo poslušali zgodbe. Po slastni večerji pa seveda pospravili jedilnico. Prav posebno doživetje je bilo pripravljanje skupne spalnice v učilnici v mansardi. Noč smo nadaljevali v knjižnici ali pa učilnici, kjer smo igrali družabne igre, ki smo jih prinesli od doma. Nestrpno smo gledali na uro. Pa ne zato, ker bi bili zaspani. Težko smo čakali trenutek, ko smo se oblekli, vzeli baterije ter odšli na nočni sprehod. Selca so ponoči videti čisto drugače. V daljavi se je slišalo tudi muziko. Na poti nas je prestrašila krastača, ki nam je nekaj časa kazala pot proti šoli. Urini kazalci so hiteli proti polnoči, ko smo prenehali z igro, branjem ali pogovori ter zlezli v spalne vreče. Knjižničarka je imela pripravljenih še nekaj zgodb, da nas uspava. Ji je uspelo? Nekateri so hitro zaspali, drugi so zgodbe slišalio do konca, a navsezadnje tudi zaspali.
Pozdrav soboti so nekateri od nas izrekli že pred šesto uro zjutraj. Potem pa … Super! Zajtrk s sošolci! Za konec smo izdelali še plakat, na katerega smo zapisali svoje vtise, z razglednico pa se spomnili domačih.
Bi še prišli? Ja, fletno je bilo.
razredničarka Anka Rakovec in knjižničarka Katarina Primožič
